FKBV portal

Od 1. decembra 2008 deluje Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV) Univerze v Mariboru v novih prostorih v Pivoli pri Hočah, kjer so bili za njene potrebe urejeni prostori v gradu Hompoš, v njegovem prizidku, v nekaj od njega oddaljeni vili Pohorski dvorec in v delu nekdanjih grajskih gospodarskih poslopij.

• v gradu                                                         3833 m²
• v prizidku                                                     1875 m²
• v vili Pohorski dvorec                                   858 m²
• v gospodarskih poslopjih - kotlovnica       225 m²

S tem so se uresničile skoraj pol stoletja trajajoče sanje mnogih generacij – delati v razmerah primernih za sodobno pedagoško in raziskovalno dejavnost.

Slabe razmere v poslopju pod Kalvarijo

Fakulteta za kmetijstvo, ena od ustanovnih članic Univerze v Mariboru, je vsa leta od svoje ustanovitve gostovala v poslopju pod Kalvarijo in to na vsega 2284 kvadratnih metrih šolskih prostorov. Kakovostno izvajanje pedagoških dejavnosti in raziskovalnega dela je bilo v teh močno omejenih prostorskih zmogljivostih že skoraj nemogoče. Zato je izgubo poslopja zaradi denacionalizacije FK razumela in sprejela v smislu novih vitalnih priložnosti. Z izgradnjo nove fakultete je naši ustanovi zagotovljena dolgoročna vizija razvoja in s tem nadaljevanje skoraj dvestoletne tradicije kmetijskega šolstva  v Sloveniji.

Izbira nove lokacije

Že v 90-tih letih so preučevanja razvojnih možnosti  pokazala, da kmetijsko šolstvo zaradi omejenih možnosti razvoja, vodne oskrbe mesta in  urbanizacije prav gotovo ne sodi več na zaščiteno področje pod Kalvarijo. Že takrat se je med mnogimi proučenimi, tudi zaradi že uspešno delujočega Univerzitetnega kmetijskega centra na Pohorskem dvoru, kot daleč najprimernejša pokazala lokacija v Pivoli pri Hočah, kasneje pa je, kljub nekaterim pomislekom in delno zelo aktivnim odporom, med alternativama - ali novogradnja ali obnova kompleksa gradu Hompoš -  prevladala slednja. Tehtni razlogi v prid takšne odločitve, kot so dominantna lokacija pod Pohorjem in  ohranitev sicer propadu zapisanega kulturnega spomenika izjemnega zgodovinskega pomena, so prevladali nad bojaznijo pred  težavno ali morda celo pomanjkljivo adaptacijo starega poslopja.
Nova fakulteta tako danes deluje na dveh zelo primernih in zgodovinsko pomembnih lokacijah.  Večina njenih oddelkov je v kompleksu gradu Hompoš, ta je eden najstarejših na Slovenskem, oddelek za vinogradništvo pa na Meranovem nad Limbušem, kjer se je pred skoraj dvesto leti začela geneza vsega slovenskega kmetijskega šolstva in tudi te fakultete. Prav tukaj je namreč v začetku 19. stoletja nadvojvoda Janez Habsburški prvič v tem delu Evrope posadil vinske sorte pripeljane iz Porenja in leta 1832 osnoval vinogradniško šolo.
Zgodovina in tradicija posestva Pohorski dvor

Današnjo podobo je posestvo Pohorski dvor začelo dobivati ob koncu 19. stoletja, ko je bilo v lasti grofov Nugent – Pallavicini. Ti so grad temeljito prenovili, pod gradom pa zgradili stanovanjske hiše za delavce. Takrat je posestvo obsegalo 500 ha kmetijskih zemljišč in 170 ha gozdov, glavne dejavnosti pa so bile vinogradništvo, gozdarstvo in živinorejo. Na začetku dvajsetega stoletja posestvo prevzame rodbina Pacher pl. Theinburg, ki ostane lastnik do konca druge svetovne vojne. Pohorski dvor v tem obdobju slovi kot vzorno  kmetijsko posestvo za poljedelstvo, vinogradništvo in še zlasti  za ži­vinorejo, med ostalim je bilo tudi sedež »Jugomontafona«,  jugoslovanskega selekcijsko - vzrejnega središča  za sivorjavo govedo.  

Po drugi svetovni vojni  je bilo posestvo skupaj z gradom vključeno v okrevališče jugoslovanskega zveznega ministrstva za notranje zadeve, pa kasneje v samostojno ustanovo Sanatorij za tuberkulozne bolnike in na koncu v Splošno bolnišnico Maribor. Že od leta 1994 s poslopji in površinami nekdanje »ekonomije Pohorski dvor« upravlja  Univerzitetni kmetijski center FKBV, njegov del pa je tudi Meranovo nad Limbušem, ki je bilo  posestvu priključeno šele po drugi svetovni vojni.

Zgodovina gradu Hompoš

Osrednjo dominantno lego na posestvu Pohorski dvor zaseda grad Hompoš. Grajsko poslopje na prvi pogled ne kaže pretirane starosti, nadrobnejši ogled pa pokaže, da gre tu za enega najstarejših gradov na Slovenskem, saj je precej starejši od okoli leta 1100 zgrajenega nekdanjega mariborskega gradu na Piramidi, pod katerim je začelo nastajati mesto Maribor. Kratek pregled zgodovinskega razvoja:

• razvoj imena skozi zgodovino: Huzi, Heusli, Haus am Bachern, iz tega  ljudsko:  Hauzampoh - Hompoš
• 10. - 11. stol – nastanek po pregonu Madžarov, sedež mejnih grofov Spanheimov;  
• do 19.st. - lastniki: mariborski in ptujski grofje, Stubenbergi, Tatenbachi, grofje Grabenski in Salzburški,  dominikanke, Attemsi, benediktinci in drugi, vmes pogoste prezidave;
• 1870 - grofje Pallavicini  grad pomembneje prezidajo, dogradijo stolp in obzidje;
• 1911 – pripade rodbini Pacher pl. Theinburg, posestvo slovi kot vzorno in napredno;
•  l. 1945 in 1947 - je bil grad močno prezidan, zahodni trakt je bil podrt,  poslopje so  dvignili za eno nadstropje in preuredili notranjost, zgrajena je bila vila Pohorski dvorec;
• 1962 - je bil dozidan nov trakt s kuhinjo,  jedilnico in drugimi pomožnimi prostori;
• od l. 1994 s posestvom upravlja Fakulteta za kmetijstvo;
• 2006 - začetek prenove objektov, v katere se FKBV preseli konec leta 2008.

Podrobneje nam danes na zgodovinski razvoj kažejo po poslopju razporejene napisne tablice, s katerih je med drugim mogoče razbrati:

• obzidje prvotnega gradu, danes vidno v južnem delu poslopja, izvira iz 10. ali  11. stoletja;
• dve delno še obstoječi poslopji iz 13. stoletja sta bili prvotno postavljeni ločeno in šele v 17. stoletju povezani s prizidanim sedanjim jugovzhodnim vogalnim delom gradu in renesančnim pročeljem na dvorišču;

• obzidano grajsko dvorišče in poslopja ob njem so se več stoletij postopoma širili proti severu in dograjevali v pravokotno zgradbo z zaprtim notranjim dvoriščem;
• šele v 19. stoletju so prizidali zvonik in zgradili danes le delno ohranjeno kamnito zunanje obzidje;
• sredi 20. stoletja so podrli zahodni grajski trakt in takrat je grad dobil sedanji podkvasti tloris.

Načrtovanje in izvedba gradnje

Obnova zgodovinskega poslopja gradu Hompoš za fakultetne potrebe je bila izvedena na osnovi obsežnih predhodnih raziskav o stanju osnovnih gradbenih elementov zgradbe in po navodilih in pod nadzorom strokovnjakov Zavoda za varovanje kulturne dediščine RS. Že pri načrtovanju se je pokazalo, da bodo, zaradi zahtevane ohranitve grajske substance, lahko v dominantnem poslopju gradu samo manjši prostori, kot so pisarne, kabineti, manjše predavalnice in raziskovalni laboratoriji.  Zato je bilo treba velike predavalnice, knjižnico, laboratorijske predavalnice in druge večje prostore umestiti v novi sodobno oblikovani prizidek. V celoto sta obe poslopji povezani s ploščadjo, z zunanjim amfiteatrom in s parkom v atriju gradu, ki je po svoji zasnovi »odprta knjiga« stavbne preteklosti. Tako celostna prenova in regeneracija gradu Hompoš za potrebe fakultete s svojo ambientalno kakovostjo in prezentirano zgodovino odražata spoštljiv odnos do njegove preteklosti,  hkrati pa tudi prestiž kulture in izostritev njene identitete. Pri prenovi (2007 do 2008) so bili ohranjeni vsi pomembni historični zidani deli gradu,  nekateri od njih pa tudi  posebej poudarjeni:

• odprt je bil nekdanji glavni grajski portal na vzhodni fasadi in obnovljena dvoetažna vhodna grajska veža, na dvoriščni strani je bila odstranjena obzidava arkadnih stebrov;
• na pročeljih so bili ponovno izdelani beljeni apneni ometi z naslikano arhitekturno poslikavo in profilirani okenski okviri;
• prikazani so nekateri do obnove zakriti pričevalni sledovi stavbne zgodovine gradu iz različnih obdobij:  prvotnega grajskega obzidja iz 11. stoletja, zidava palacija iz 13. stoletja, poznogotsko okno s konca 15. stoletja, obočna konstrukcija pritličja iz 17. stoletja, pod stekleno površino tal ostanek napisa iz nekdanje grajske kapele: LOCUS ORATIONIS S. PETRO MARTIRIO... , ostanki stenskih poslikav in drugo;  
• na zunanjih fasadah prikazani neometani kamniti šivani vogali, ki kažejo na posamezne historične stavbne faze in s tankimi v omet vrezanimi črtami na njihove nekdanje višine;
• na dvoriščni strani je v tlaku ob stavbah prikazan potek nekdanjih grajskih sestavin, zlasti obzidja iz 11. stoletja in zahodnega trakta iz 16. stoletja ter med zadnjimi arheološkimi raziskavami odkriti nekdanji grajski vodnjak.

Potek gradnje
Obnova gradu in gradnja prizidka sta se  začeli juniju 2007 in končali v septembru 2008, prenova vile Pohorski dvorec pa je bila končana že prej – v decembru 2006. Gradbena dela v gradu so obsegala utrditev temeljev, stabilizacijo ali  nadomestitev zunanjih in notranjih sten, zamenjavo lesenih stropov z armiranimi betonskimi ploščami in zamenjavo strehe, prizidek pa je nadomestil nekdanjo stavbo jedilnice. Ta  je bila prvotno predvidena za obnovo, vendar jo je bilo treba zaradi neprimerne konstrukcije podreti. Na prostoru dela gospodarskih poslopij je bila zgrajena kurilnica na lesne sekance, ki služi za ogrevanje vse poslopij: vile, prizidka in gradu.

Najzahtevnejši  gradbeni posegi so bili:

• sanacija temeljev, saj so bili zlasti v nepodkletenem delu objekta zelo plitvi,
• sanacija sten, saj zgradba ni ustrezala predpisom protipotresne gradnje,
• zamenjava vseh etažnih stropov, razen obokanih,
• zamenjava stare, dotrajane in za umestitev načrtovanih prostorov neprimerne strešne konstrukcije z novo,
• odprtje in statična sanacija dvoriščnega arkadnega pročelja, ki so ga v preteklih obdobjih zaradi varnosti skoraj v celoti zazidali.

Delo  na gradbišču
od maja do avgusta 2007: rušitev stare jedilnice, odstranitev strehe, ometov in stropov, arheološke raziskave;
od  septembra do decembra 2007: rušitev dela gospodarskih poslopij, začetek gradnje prizidka, zamenjava strehe in stropov, likof; od januarja do marca 2008: končna dela na strehi, preboj grajske veže, statična utrditev arkadnega pročelja, začetek gradnje kotlovnice in montažnih del; od aprila do junija 2008: končanje pročelij in zasteklitev, končna montažna dela, gradnja kotlovnice;
od  julija do septembra 2008: urejanje okolja, gradnja parkirišč, zaključna gradbena in montažna dela, namestitev opreme.
Novi prostori
V vseh treh zgradbah nove FKBV je danes:  

• 20 predavalnic velikosti od 20 do 230 sedežev,
  
  

  

  
     
• 5 učnih in 21 raziskovalnih laboratorijev ter knjižnica s tremi čitalnicami,
  
  

  

  
     
• 2 sejni sobi ter 32 kabinetov in 14 pisarn.
  
  

  
    

Poleg tega sta v poslopjih poleg velikega števila pomožnih prostorov nujnih za pouk in za raziskovalno delo še študentska restavracija in etnološka izba – tradicionalni »štiblc«, premeščen iz nekdanjega poslopja ob Vrbanski ulici.

Odprtje novih prostorov in vselitev

Novi prostori FKBV so bili svečano odprti ob dnevu mariborske Univerze, 18. septembra 2008. Na prireditvi povezani z nastopi akademske folklorne skupine Študent in pevskega zbora Kresnice so izjemen pomen te pridobitve v svojih govorih  poudarili ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS Mojca Kucler Dolinar, dekan fakultete prof. dr. Jernej  Turk, prodekanka za študentska vprašanja FKBV Klavdija Ravter in rektor UM prof. dr. Ivan Rozman. Po protokolarnem rezanju traku in po ogledu novih poslopij so številni gostje iz Slovenije in iz tujine z občudovanjem  komentirali njihovo  izjemno lego in arhitekturno izvedbo.
Na novih zgradbah so tudi po odprtju še nekaj časa tekli tehnični pregledi in z njimi povezana odprava ugotovljenih pomanjkljivosti, tako da sta jih UM in FKBV od izvajalca del podjetja STAVBAR prevzeli mesec dni kasneje, to je 18. novembra 2008.
Že dan pred prevzemom se je začela v nove prostore seliti šolska knjižnica, nato pa so ji do konca meseca postopoma sledili še drugi oddelki, tako da je, kot je bilo navedeno že na začetku, FKBV začela polno delovati na novi lokaciji  1. decembra 2008.
 
Popotnica

Preselitev v čudovito okolje gradu Hompoš brez dvoma daje vsem zaposlenim FKBV dodaten zagon pri iskanju sodobnih inovativnih načinov, kako svoje delovanje prilagoditi izzivom in zahtevam današnjega časa. Prihodnost bo namreč pripadla samo institucijam, ki so vraščene v svoje naravno in delovno okolje in ki imajo hkrati vizijo, moč, pogum in modrost dojeti, da sta njihov obstanek in razvoj odvisna izključno od njihovih lastnih pravilnih in pravočasnih odločitev in ukrepanj.
V tem smislu je fakulteti z novim domicilom in novim imenom najlepše želje za prihodnost morda najlaže izraziti s starim latinskim vzklikom: