Miran Podvršnik, prvi magister drugostopenjskega študija kmetijstva (novi bolonjski program) na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM.
Na Fakulteti za Kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je Miran Podvršnik dne 18.12.2009, kot prvi iz prve vpisne generacije 2007/08, z uspešnim zagovorom magistrskega dela (pred komisijo v sestavi: izr. prof. dr. Jože Nemec, red. prof. dr. Franci Bavec, red. prof. dr. Branko Kramberger) zaključil študij po novem bolonjskem programu.
Iskreno čestitamo!
Naslov magistrskega dela: Vpliv dolgoletne različne pogostnosti košnje na pridelek in rastlinsko sestavo polnaravnega travnika (mentor: prof. dr. Branko Kramberger)
Izvleček: V letih od 2004 do 2008 smo v Pivoli (46°28'16''S, 15°38'20''V, 300 m n.v.) ugotavljali vpliv dolgoletne spremenjene pogostnosti košnje (od leta 1995) na pridelek in rastlinsko sestavo polnaravnega travnika, v izhodišču združbe Ranunculo repentis – Alopecuretum pratensis. Obravnavanja v mikroposkusu (naključni blok v štirih ponovitvah) so bila 2-, 4-, 6-, 8-, 10- in 12-tedenski interval med posameznimi košnjami, ob gnojenju 170 kg N, 120 kg P2O5, in 180 kg K2O ha-1 letno. Najvišji povprečni pridelek suhe snovi v petletnem obdobju smo dosegli pri 8-tedenskem intervalu med košnjami (10,6 t ha-1 leto-1, štiri košnje letno) in najnižji pri 2-tedenskem intervalu (5,94 t ha-1 leto-1, štirinajst do šestnajst košenj letno). Najvišji hektarski pridelek SB v letu 2008 (1530 kg) je bil pri 4-tedenskem intervalu (sedem do osem košenj letno) in najnižji (874 kg) pri 12-tedenskem intervalu (dve košnji letno). Najvišji hektarski pridelek NEL (50650 MJ) smo dosegli pri intervalu košnje na osem tednov (štiri košnje letno) in najnižji (38370 MJ) pri zelo pogostni rabi ob intervalu košenj na dva tedna in letno opravljenih štirinajst do šestnajst košenj. Tako število posameznih rastlinskih vrst kot Shanonov indeks rastlinske pestrosti sta bila ob koncu raziskave najvišja pri 6-tedenskem intervalu med košnjami. Tako po količini in kakovosti krme kot z vidika rastlinske pestrosti je najugodnejši način kosne rabe dane rastlinske združbe pri danem gnojenju 6- do 8-tedenski interval med košnjami (štiri do pet košenj letno), s tem da je tak dolgoleten način rabe zelo spremenil rastlinsko sestavo izhodiščne združbe.
